ZPP- E: STRANKE POSTOPKA IN VROČANJE

Polona Podlesnik

Novela ZPP- D je uvedla (pre)stroge določbe glede takojšnjega zavrženja nepopolnih vlog odvetnikov in vlog odvetnikov, ki jih ti vložijo brez predložitve pooblastila. Te določbe katere je sicer v večini že odpravilo Ustavno sodišče, dokončno odpravlja novela ZPP- E.

Pomembna novost za stranke postopka so določbe, ki urejajo situacijo, kadar je sicer pravočasna tožba vložena pri nepristojnem sodišču, k pristojnemu sodišču pa prispe šele po poteku zastaralnega ali prekluzivnega roka- po novem se šteje, da je bila tožba vložena pravočasno.

Novelirane so tudi določbe glede zapisnika- sodnik lahko po novem odloči, da se narok ali njegov del snema, lahko pa zapisnik piše tudi sodnik sam. To pomeni, da v teh primerih na naroku ne rabi biti prisoten zapisnikar.

Novosti na področju vročanja so v veliki meri rezultat posodobitev, predvsem v skladu s tehnologijo. V tem smislu so pomembne predvsem določbe, ki ustvarjajo pravno podlago za vročanje po varni elektronski poti, pri čemer velja poudariti, da se bo sedaj (med drugim tudi) odvetnikom vedno vročalo po varni elektronski poti. Zakon sicer ureja tudi druge načine vročanja sodnih pisanj odvetnikom, ki so sedaj pri tem izenačeni s pravnimi osebami in ostalimi profesionalnimi osebami- pisanje se lahko vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, delavcu, ki je v pisarni ali poslovnem prostoru ali na sedežu, zakonitemu zastopniku in prokuristu. Do uveljavitve samo elektronskega vročanja bo verjetno preteklo še nekaj časa. Pomembna je tudi novost glede vročanja med odvetniki- kadar imajo vse stranke v postopku odvetnike, se lahko vloge in priloge med postopkom vročajo neposredno med odvetniki, sodišče pa lahko odvetnikom naloži tudi obvezno neposredno medsebojno vročanje (pri čemer velja, da je treba en izvod vloge in dokazilo o vročitvi poslati tudi pristojnemu sodišču).

Stranka lahko sedaj določi, da se ji pisanja vročajo v poštni predal. Pri takšnem vročanju veljajo pravila glede razlikovanja med osebnim vročanjem in navadnim vročanjem- neosebno vročena pisanja se štejejo za vročena takoj, pisanja, ki se vročajo osebno, pa se štejejo za vročena najkasneje po poteku 15 dni oziroma, ko stranka prevzame pisanje iz poštnega predala. Glede na to, da bo pri takem načinu vročanja 15 dnevni zamik zagotovo nastal, je naloga sodišča, da preudari, ali je osebna vročitev v določeni zadevi zares potrebna.

Zelo pomembna, če ne najbolj pomembna novost glede ureditve vročanja, ki jo uveljavlja novela ZPP- E, pa je pravilo, ki določa, da ko naslovnik dvigne v poštnem predalu eno sodno pisanje, je dolžan dvigniti tudi vsa ostala sodna pisanja, ki so v poštnem predalu in se vročajo osebno. Za neosebno vročena pisanja to ne velja, saj pošiljatelja ščiti že pravilo, da se neosebno vročeno pisanje šteje za vročeno na dan, ko je bilo dano v poštni predal.[1]

[1] Povzeto po Zakon o pravdnem postopku (ZPP), neuradno prečiščeno besedilo, z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom Aleša Galiča, strani 20- 30.